petek, 28. november 2014

Ne sveti se vse, kar je zláto

Iz radovednosti in želje po uživanju v kakšnem mirnem kotičku sem se danes zapeljal na skrajni severozahodni del južnega otoka.

Kazalo ni najboljše. Vreme je bilo dopoldan bolj kislo, vetrovno in prav nič toplo. Pogled na Golden Bay je bil razočaranje - zaliv sploh ni zlat (počasi bi se že moral navadit, da imena tukaj prav nič nujno ne označujejo resnično stanje), ampak precej običajne peščene do bronaste barve. Plaža Wharariki na prvi pogled tudi ni bila mikavna - mrzla, mokra in brez kolonij tjulnov, predvsem pa tudi tukaj ni bilo miru pred drugimi turisti.

Na srečo se je sonce kasneje prikazalo in pričaralo nekaj res lepih razgledov. Užival sem nekaj trenutkov tišine ter imel prav prijeten pogovor s starejšim domačinom.

V vožnji nazaj sem užival in bil v splošnem zadovoljen z izletom,  kljub temu nisem mogel spregledati ironije, da je najlepši posnetek sijoče plaže nastal ob vrnitvi v izhodišče (Nelson).

Ni komentarjev: