sreda, 04. december 2013

Iguazú

Za slovo od Argentine sem prihranil še eno naravno čudo: slapove Iguazú. Ko človek prispe v te kraje naprej opazi vročino in soparo. Iz tega razloga sem bil zelo vesel, da je imel naš hostel klimatizirane sobe, čeprav je bil zaradi zunanje sopare občutek ob vstopu v sobo primerljiv z vstopom v hladilnico. Kot drugo pa je opazno bujno rastlinje (praktično džungla) in krajši dnevi, ki nakazujejo, da sem se premaknil že precej proti ekvatorju.

Za zadnjo večerjo v Argentini sem se z veseljem pridružil druščini, ki se je zbrala ob na žaru pečenih ribah, ki jih je pripravil eden izmed receptorjev. Zelo okusno! Ena izmed vrst rib iz bližnje reke Paraná je neobičajno mastna in ima okus po svinjini! :-)

Tudi zadnji dan v Argentini sem imel lepo vreme, zato je bil pogled na slapove res veličasten. Koliko vode na enem mestu! In vsa ta voda se kot podivjana razliva čez prepadne stene. Že samo Hudičevo žrelo (Garganta del Diabolo) je paša za oči, dvigajoči se oblak kapljic iz žrela pa redno skrbi za osvežitev v obliki pršenja, ki na trenutke preraste v pravi dež. Sprehod po Circuita Inferior ponudi drugačno perspektivo s pogledom na slapove od spodaj. Za brezpogojno osvežitev pa poskrbi vožnja z motornim čolnom pri kateri te zapeljejo praktično pod slap. Adrenalin, tuširanje in premočenost do zadnjega koščka telesa zagotovljena!

Ni komentarjev: