četrtek, 20. november 2008

Akory aby?

En mesec je vsekakor premalo za kakršnokoli etnološko raziskavo, a med našim manj kot enomesečnim bivanjem med Antešaki1 smo vendarle videli nekaj ljudskih "protokolov".

Če se ponudi priložnost, se je vsekakor vredno odzvati povabilu na obisk v skromno malgaško hišico. Obisk bo najverjetneje potekal tako:
Najprej goste posedejo in sicer tako, da najpomembnejši gost (v našem primeru je bil to seveda tamkajšnji misijonar) sedi na stolčku, ostali gostje na tleh – ženske na njegovi levi, moški na njegovi desni. Sledi rokovanje z gospodarjem, rokovanje z ženo in rokovanje z otroki. V tem vrstnem redu. Gospodar ima nato pozdravni govor, v katerem izrazi veselje, da so gostje prišli na obisk, še posebej, če so od (zelo) daleč, izrazi gostoljubje in se opraviči za skromnost bivališča. V njihovi tradiciji je, da za goste priskrbijo tudi hrano, zato pogosto v dar prinesejo riž in (živo) kokoš.

Naslednji protokol se odvija vsak dan in sicer pozdrav in začetek pogovora:
- Akory aby? [Kako si?]
- Tsara be. Akory aby? [Zelo dobro. Kako si (ti)?]
- Tsara. Inona voavoa? [Dobro. Kaj novega?]
- Tsy misy. Inona maresaka? [Nič. O čem se govori?]
- Tsy misy. [O ničemer.]
- ...

Tako se začenjajo praktično vsi pogovori. In vedno na začetku ni nič novega, o ničemer se nič ne govori... šele po nekaj minutah pogovora povejo še tako težke stvari, kot recimo novico o smrti sorodnika... Protokol je preprost. Zato smo se tega tudi mi hitro naučili in ustvarili dober prvi vtis med ljudmi.

No, saj si nismo tako zelo različni. Tudi mi se velikokrat pozdravljamo s Kako si?, odgovarjamo pa z dobro, ne glede na to, ali smo res dobro. Odgovor je pač vnaprej pričakovan. Na žalost.

1 Pleme na jugovzhodu Madagaskarja.

Ni komentarjev: